Zdravo Matjaž!

Končno imam malo časa za pospravljati in pošiljam svoje komentarje učbenika ARV. Navadil sem se ga pogledati pri delu, tako da se mi je zaenkrat nabralo:


Naslovnica: Pravilna letnica je 2018?

Stran 1.2: Na sliki prepustnosti ozračja bi označil še zarezo 2,4GHz pasu, ker je ravno voda in še znan je zaradi Wi-Fi/Bluetooth. Morda bi pri tej sliki ali v tem poglavju nekje poudaril še, da vzroki za zareze v prepustnosti ozračja niso električne, ampak večinoma kar mehanske resonance (npr. dielektrično gretje), ali se motim?

Stran 1.9: Pri naštetih velikih treh skupinah pojavov na dnu strani bi dodal še njihove značaje - kapacitivni, induktivni in ohmski za sevanje. Morda bi dodal še kakšen primer induktivnih tehnologij (nizkofrekvenčni RFID, standard za brezžično polnjenje Qi), za lažjo predstavo v praksi, saj mora biti to danes v času brezstičnih kartic jasno vsem. Na tem mestu bi eksplicitno omenil tudi, da je bližnje "sevano" polje samo tako imenovano in je v resnici še "vodeno" oziroma "nekje vmes", da je vse jasno.

Stran 1.10: Zapisano v obliki vprašanj:
Kako je s približki za Fresnelovo in Fraunhoferjevo razdaljo za d<<lambda in d>>lambda? Kateri nabor enačb se uporabi v prvem, in katerega v drugem primeru? Katero enačbo vzame študent radioamater, ki si za dolgovalovne eksperimente lahko privošči samo sobno anteno? Kaj je z marsikje omenjenim približkom (študentje se učijo tudi iz Wiki) za Fresnelovo razdaljo r~0,62*sqrt(D^3/lambda), ali je kje uporaben?

Stran 5.14: Dodal bi še čisto praktičen nasvet, da se dobro meritev da izvesti na travniku ali med iglavci.

Stran 5.21: Poleg pojasnila, da je dobitek produkt smernosti in sevalnega izkoristka bi dodal še definicijo "realiziranega dobitka" z odštetimi izgubami prilagoditve (oz. dobitka z upoštevanim električnim izkoristkom). Konec koncev je to za inženirja zanimiva količina, izraz je smiseln in standardiziran pri IEEE že skoraj 50 let. Ta si po mojem še zasluži omembo v učbeniku, pride prav tudi v praksi s študenti, vem pa da je veliko podobnih izrazov izumov industrije.

Stran 6.11: Pri stavku "Tudi pri GP anteni je plašč stožca lahko izdelan iz kovinskih palčk." bi na koncu dodal oklepaj " (radialov).", ker izraz "radial" ni omenjen še nikjer v knjigi.

Stran 6.16: Na tem mestu bi dodal primer smernega diagrama monopola (nad ravnino), tako obeh zrcalnih prispevkov, kot rezultirajočega diagrama.

Splošno: Če nisem kje spregledal, manjkata razlagi odbojne (radarske) površine in prenosne funkcije radijskega kanala. Glede na to, da je učbenik tudi o razširjanju valov, bi zraven morda sodila tudi (razčlenjena) radarska enačba, ki po mojih študentskih izkušnjah lepo pokaže praktične omejitve razširjanja s primerom "tja in nazaj". Svojo različico prilagam v priponki in če kje slučajno pride prav, jo kar uporabite.


Na koncu prilagam še članek  Contributions to the Antenna Field During World War II, ki bi se ga lahko dodalo v ARV mapo kot dodatni material (kot je pri VT).

Lep pozdrav,
Peter

Živijo Peter,
se opravičijem za zamudo pri odgovoru, ampak sem imel prej zmešnjavo.
Bom dodal odgovore kar pod tvoja vprašanja:
 
On Fri, 31 Aug 2018 19:42:08 -0000, Miklavčič, Peter <Peter.Miklavcic@fe.uni-lj.si> wrote:
 
Zdravo Matjaž!
 
 
Končno imam malo časa za pospravljati in pošiljam svoje komentarje učbenika ARV.
Navadil sem se ga pogledati pri delu, tako da se mi je zaenkrat nabralo:
 
 
 
Naslovnica: Pravilna letnica je 2018?
 
Uporabil sem vedno letnice, ko sem začel pisati.
 
Stran 1.2: Na sliki prepustnosti ozračja bi označil še zarezo 2,4GHz pasu, ker
je ravno voda in še znan je zaradi Wi-Fi/Bluetooth. Morda bi pri tej sliki ali v
tem poglavju nekje poudaril še, da vzroki za zareze v prepustnosti ozračja niso
električne, ampak večinoma kar mehanske resonance (npr. dielektrično gretje),
ali se motim?
 
Nikoli slišal za rezonanco vode na tej frekvenci. Para je na 22GHz,
tekoča voda širokopasovno nad 10GHz. Američani imajo močnejše kuhinjske
pečice na 900MHz.
 
Stran 1.9: Pri naštetih velikih treh skupinah pojavov na dnu strani bi dodal še
njihove značaje - kapacitivni, induktivni in ohmski za sevanje. Morda bi dodal
še kakšen primer induktivnih tehnologij (nizkofrekvenčni RFID, standard za
brezžično polnjenje Qi), za lažjo predstavo v praksi, saj mora biti to danes v
času brezstičnih kartic jasno vsem. Na tem mestu bi eksplicitno omenil tudi, da
je bližnje "sevano" polje samo tako imenovano in je v resnici še "vodeno"
oziroma "nekje vmes", da je vse jasno.
 
Pri različnih napravah jaz razlikujem med stvarmi, ki jih uporabljamo
desetletja in muhami enodnevnicami, za katere jutri ne ve več nihče.
Prvič slišim Qi?
 
Stran 1.10: Zapisano v obliki vprašanj:
 
Kako je s približki za Fresnelovo in Fraunhoferjevo razdaljo za d<<lambda in d>>lambda?
Kateri nabor enačb se uporabi v prvem, in katerega v drugem primeru? Katero
enačbo vzame študent radioamater, ki si za dolgovalovne eksperimente lahko
privošči samo sobno anteno? Kaj je z marsikje omenjenim približkom (študentje se
učijo tudi iz Wiki) za Fresnelovo razdaljo r~0,62*sqrt(D^3/lambda), ali je kje
uporaben?
 
Natančno o temu piše celo poglavje 5, uvod je jasno krajši.
Nikoli slišal za r~0,62*sqrt(D^3/lambda) niti ne razumem fizikalne utemeljitve.
 
Stran 5.14: Dodal bi še čisto praktičen nasvet, da se dobro meritev da izvesti
na travniku ali med iglavci.
 
Mokri iglavci zelo dobro odbijajo, torej je parametrov več...
 
Stran 5.21: Poleg pojasnila, da je dobitek produkt smernosti in sevalnega
izkoristka bi dodal še definicijo "realiziranega dobitka" z odštetimi izgubami
prilagoditve (oz. dobitka z upoštevanim električnim izkoristkom). Konec koncev
je to za inženirja zanimiva količina, izraz je smiseln in standardiziran pri
IEEE že skoraj 50 let. Ta si po mojem še zasluži omembo v učbeniku, pride prav
tudi v praksi s študenti, vem pa da je veliko podobnih izrazov izumov industrije.
 
Tega nočem, ker začnejo ljudje razmišljati kot Nasr, da je 50-ohmski upor
najboljša antena. Dobitek antene je ena neodvisna veličina, prilagoditev
impedance druga neodvisna veličina.
 
Stran 6.11: Pri stavku "Tudi pri GP anteni je plašč stožca lahko izdelan iz
kovinskih palčk." bi na koncu dodal oklepaj " (radialov).", ker izraz "radial"
ni omenjen še nikjer v knjigi.
 
Palčke običajno niso postavljenje radialno, torej je izraz radial
neutemeljen. Niti niso dolge lambda/4. Hudo pomesti z zgodovino klevetanja.
 
Stran 6.16: Na tem mestu bi dodal primer smernega diagrama monopola (nad ravnino),
tako obeh zrcalnih prispevkov, kot rezultirajočega diagrama.
 
Monopol nad neskončno dobro prevodno ravnino ima popolnoma enak smerni
diagram kod pripadajoči dipol v praznem prostoru. Ker je polprostor,
je samo polovica smernega diagrama resnična, dobitek dvakrat večji in
sevalna upornost dvakrat manjša. Če ravnina ni neskončno velika niti
zadosti dobro prevodna, je zelo težko izračunati kaj smiselnega.
 
Splošno: Če nisem kje spregledal, manjkata razlagi odbojne (radarske) površine
in prenosne funkcije radijskega kanala. Glede na to, da je učbenik tudi o
razširjanju valov, bi zraven morda sodila tudi (razčlenjena) radarska enačba, ki
po mojih študentskih izkušnjah lepo pokaže praktične omejitve razširjanja s
primerom "tja in nazaj". Svojo različico prilagam v priponki in če kje slučajno
pride prav, jo kar uporabite.
 
Radarska enačba je razložena na popolnoma enak način na strani 15.11 in
še prej na strani 14.15 za uklon.
 
 
Na koncu prilagam še članek Contributions to the Antenna Field During World War
II, ki bi se ga lahko dodalo v ARV mapo kot dodatni material (kot je pri VT).
 
Hvala za članek.
 
Lep pozdrav,
 
Peter
