
Dodatki po komentarjih recenzentov:
-----------------------------------

Večino komentarjev obeh recenzentov sem skušal upoštevati in učbenik popraviti.
Sledi seznam, kjer to ni bilo možno oziroma smiselno. Dodal sem uvod
"Zasnova učbenika" prav z namenom razložiti, zakaj in kako pisati učbenik.

Uporabljeni urejevalnik OpenOffice (podobno kot številni drugi) razlikuje med
besedilom in matematičnim izrazom. Vmes dodaja presledke, žal drugače ne gre.
Med številsko vrednostjo in mersko enoto ne vstavljam (sicer predpisanih)
presledkov, ker s tem postanejo mešani izrazi dvoumni. Predvsem kaj je
merska enota in kaj je ime spremenljivke. Pokončna/ležeča pisava ni nedvoumna
za majhne črke niti ne obstaja za grške črke. 


Poglavje 1: Kaj je to radio?
----------------------------
1.3 - Relativistika upošteva zakasnitve. V diferencialni obliki zakasnitev ni.

1.7 - O Nikoli Tesli niti drugih začetnikih radia žal ni točnih oziroma verodostojnih
tehničnih podatkov. Največji Teslov transformator Wardenclyffe so kmalu razbili in prodali
na odpadu. Tudi prvi Marconijevi prekooceanski poskusi so sumljivi, zanesljivo prekooceansko
zvezo je Marconi postavil šele naslednje leto.


Poglavje 2: Krogelne koordinate
-------------------------------
2.2 - Vrstni red krogelnih koordinat (r,theta,phi) določa desnosučni koordinatni sistem!
Nujen za elektromagnetiko za vrtinčenje rot(A) oziroma pravili leve in desne roke.


Poglavje 3: Osnovni viri sevanja
--------------------------------
3.2 - Tokovni element nima statičnega magnetnega polja (nefizikalni Biot-Savart)!
Zato je bližnje električno polje dosti večje od magnetnega E>>Zo.H .

3.3 - Znak * uporabljamo za konjugirano kompleksno.

3.4 - Osnovni viri sevanja so natančneje opisani v učbeniku Elektrodinamika,
predmet se izvaja eno leto pred antenami.


Poglavje 4: Brezvrvična zveza
-----------------------------
4.6 - Na posameznih slikah nastopajo številen različne veličine, zato je nemogoče
uskladiti barve, jih je premalo. Pač pa mi barve pomagajo, da so enačbe lahko bližje skupaj
in prihranim na površini slike.

4.9 - Razlika v frekvenci neodvisnih virov je odvisna od opazovalca, kaj je koherentno in kaj ne.
Podobno za izmenična vezja pri osnovah elektrotehnike: pri nesinhroniziranih generatorjih
velja superpozicija moči, pri sinhroniziranih pa ne, ampak vse je odvisno od hitrosti
opazovalca.

4.17 - Decibelom se skušam izogibati zaradi zmešnjave, zato ne bi nič dodajal.


Poglavje 5: Meritve anten
-------------------------
5.6 - Pri izračunu Rayleighjeve razdalje se vedno jemlje prečno projekcijo d.
Ta se pri podolgovatih antenah lahko zelo spreminja. Varno je, se vzame
največjo. Tudi zaradi nepoznavanja faznega središča. Skupaj rata preveč glede
na namen učbenika.

5.16 - Mislim, da pri SBFA zadoščata naziva ravnini E in H. Karkoli več vključno s
slikami prave SBFA zapelje bralca proč od snovi poglavja.

5.20 - Kakršnokoli smiselno umerjanje VNA temelji na ponovljivosti konektorjev. Zato
VNA za optična vlakna ne obstaja... Tu rata snovi hitro preveč za knjigo o antenah.

5.21 - Odbojnost, valovitost in Smithov diagram so natančneje opisani v učbeniku
Elektrodinamika, predmet se izvaja eno leto pred antenami.

5.22 - Pri antenah so šli marsikje v drugo skrajnost: danes mrgoli SCI člankov o
širokopasovnih antenah, kjer se omenja samo prilagoditev impedance in prav nič
o smernem diagramu.


Poglavje 6: Žične antene
------------------------
6.5 - Bikonična antena ima zelo veliko pasovno širino.

6.5 - Dipol 3lambda/2 ima že zelo močne stranske snope, zato meja 5lambda/4.

6.6 - Za pokončno polarizacijo seva dipol neusmerjeno v vodoravni ravnini.
Za neusmerjeno vodoravno polarizacijo si pomagamo z V dipolom (sprejem VOR na letalu)
oziroma ukrivljenim dipolom (stare antene za UKV radio z vodoravno polarizacijo).

6.14 - Beverage ne more imeti snopa v smeri žice zaradi sin(theta) tokovnega elementa.
Lahko je pa ta snop zelo blizu osi z za dolge žice.


Poglavje 7: Huygensov izvor
---------------------------
7.1 - Odboj valovanja povzroči ploskovni tok v kovini. Slednji seva odbiti val od kovine.

7.5 - Oznako K uporabljam za ploskovni tok, ki po prestopnih pogojih daje skok H.
Podobno Km daje skok E. Za jakost točkastega električnega dipola uporabljam
oznako Ih v poglavju 3.

7.10 - D=4pi.A/lambda^2 velja samo za velike odprtine A>>lambda^2! Izotropni vir ni velik.


Poglavje 8: Valovodni lijaki
----------------------------
8.2 - Kako se koaksialni kabel lahko odpre v bikonično anteno, je narisano na
strani 6.1 - Stožčasti vod.

8.3 - Izpeljavo integracije po y naredim na tablo, ko mi znese s časom. Zadnja leta mi
ne uspe. Predvsem pa končni rezultat nima smisla, dokler ga ne narišeš kot na strani 8.5.

8.3 - Rezultat za E je zapisan tako, da je smerni diagram normiran na 1. Kar ostane,
je člen Cwh/(2/pi)). Faktor 2/pi je iz integracije kosinusnega polvala in požre -1dB
smernosti, omenjeno na strani 8.9.

8.4 - Valovodni rodovi v ceveh različnih presekov so razloženi v učbeniku Elektrodinamika.


Poglavje 9: Umetni dielektriki
------------------------------
9.9 - Opise v učbeniku sem skušal omejiti na smiselno raven. Kljub temu, da antena Yag-Uda
kar kliče na računalniško simulacijo, je bila večina uspešnih trikov načrtovanja antene
razvita z vztrajnim poskušanjem in meritvijo številnih prototipov. Računalniška simulacija
je dala dosti nesmiselnih rezultatov: pasovna širina <1%, ogromne izgube v resničnih
prevodnikih itd.

9.11 - Pravilno delujoča Yga-Uda ima tako divje spreminjajočo impedanco, da simetrirni
člen ne igra posebne vloge. Tam, kjer je impedanca Yagi-Uda stabilna, antena ne daje
smernosti niti dobitka...


Poglavje 10: Zbiralna zrcala
----------------------------




********************************************************************************************

