
Dodatki po komentarjih recenzentov:
-----------------------------------

Večino komentarjev obeh recenzentov sem skušal upoštevati in učbenik popraviti.
Sledi seznam, kjer to ni bilo možno oziroma smiselno. Dodal sem uvod
"Zasnova učbenika" prav z namenom razložiti, zakaj in kako pisati učbenik.

Uporabljeni urejevalnik OpenOffice (podobno kot številni drugi) razlikuje med
besedilom in matematičnim izrazom. Vmes dodaja presledke, žal drugače ne gre.
Ko enačbo vstavim na konec stavka, skoči zaključna pika nekoliko proč od
enačbe. Čeprav moteče, se mi zdi to boljša rešitev, ker pika ni sestavni del
enačbe!

Med številsko vrednostjo in mersko enoto ne vstavljam (sicer predpisanih)
presledkov, ker s tem postanejo mešani izrazi dvoumni. Predvsem kaj je
merska enota in kaj je ime spremenljivke. Zgledi iz enačb:

črke+številke pisano skupaj >>> spremenljivka s številskim indeksom >>> nedvoumno!

črke+številke pisano narazen >>> zmnožek konstante in spremenljivke >>> nedvoumno!

številke+črke pisano skupaj >>> številska vednost in merska enota ene veličine >>> nedvoumno! 

številke+črke pisano narazen >>> dvoumno!!! >>> zmnožek števila in spremenljivke ali
zmnožek konstante in merske enote?

Pike naj bi označevale skalarni produkt dveh vektorjev, zato jih ne smem
uporabljati za navadne zmnožke v mešanih izrazih vektorjev in skalarjev.
OpenOffice skuša pomagati s tem, da predlaga pokončno pisavo za merske enote in
ležečo pisavo za spremenljivke. Žal pokončna/ležeča pisava ni nedvoumna
za majhne črke niti ne obstaja za grške črke. Vsakršna dvoumnost izgine,
če med številsko vrednost in mersko enoto NE vstavljam presledka.


Poglavje 1: Kaj je to radio?
----------------------------
1.2 - Zenitna prepustnost je vsota (integral) prepustnosti ozračja v smeri zenita
v linearnih enotah (ne dB!)

1.3 - Relativistika upošteva zakasnitve. V diferencialni obliki zakasnitev ni.

1.7 - O Nikoli Tesli niti drugih začetnikih radia žal ni točnih oziroma verodostojnih
tehničnih podatkov. Največji Teslov transformator Wardenclyffe so kmalu razbili in prodali
na odpadu. Tudi prvi Marconijevi prekooceanski poskusi so sumljivi, zanesljivo prekooceansko
zvezo je Marconi postavil šele naslednje leto.


Poglavje 2: Krogelne koordinate
-------------------------------
2.2 - Vrstni red krogelnih koordinat (r,theta,phi) določa desnosučni koordinatni sistem!
Nujen za elektromagnetiko za vrtinčenje rot(A) oziroma pravili leve in desne roke.


Poglavje 3: Osnovni viri sevanja
--------------------------------
3.2 - Tokovni element nima statičnega magnetnega polja (nefizikalni Biot-Savart)!
Zato je bližnje električno polje dosti večje od magnetnega E>>Zo.H .

3.3 - Znak * uporabljamo za konjugirano kompleksno.

3.4 - Osnovni viri sevanja so natančneje opisani v učbeniku Elektrodinamika,
predmet se izvaja eno leto pred antenami.


Poglavje 4: Brezvrvična zveza
-----------------------------
4.6 - Na posameznih slikah nastopajo številen različne veličine, zato je nemogoče
uskladiti barve, jih je premalo. Pač pa mi barve pomagajo, da so enačbe lahko bližje skupaj
in prihranim na površini slike.

4.9 - Razlika v frekvenci neodvisnih virov je odvisna od opazovalca, kaj je koherentno in kaj ne.
Podobno za izmenična vezja pri osnovah elektrotehnike: pri nesinhroniziranih generatorjih
velja superpozicija moči, pri sinhroniziranih pa ne, ampak vse je odvisno od hitrosti
opazovalca.

4.17 - Decibelom se skušam izogibati zaradi zmešnjave, zato ne bi nič dodajal.


Poglavje 5: Meritve anten
-------------------------
5.6 - Pri izračunu Rayleighjeve razdalje se vedno jemlje prečno projekcijo d.
Ta se pri podolgovatih antenah lahko zelo spreminja. Varno je, se vzame
največjo. Tudi zaradi nepoznavanja faznega središča. Skupaj rata preveč glede
na namen učbenika.

5.16 - Mislim, da pri SBFA zadoščata naziva ravnini E in H. Karkoli več vključno s
slikami prave SBFA zapelje bralca proč od snovi poglavja.

5.20 - Kakršnokoli smiselno umerjanje VNA temelji na ponovljivosti konektorjev. Zato
VNA za optična vlakna ne obstaja... Tu rata snovi hitro preveč za knjigo o antenah.

5.21 - Odbojnost, valovitost in Smithov diagram so natančneje opisani v učbeniku
Elektrodinamika, predmet se izvaja eno leto pred antenami.

5.22 - Pri antenah so šli marsikje v drugo skrajnost: danes mrgoli SCI člankov o
širokopasovnih antenah, kjer se omenja samo prilagoditev impedance in prav nič
o smernem diagramu.


Poglavje 6: Žične antene
------------------------
6.5 - Bikonična antena ima zelo veliko pasovno širino.

6.5 - Dipol 3lambda/2 ima že zelo močne stranske snope, zato meja 5lambda/4.

6.6 - Za pokončno polarizacijo seva dipol neusmerjeno v vodoravni ravnini.
Za neusmerjeno vodoravno polarizacijo si pomagamo z V dipolom (sprejem VOR na letalu)
oziroma ukrivljenim dipolom (stare antene za UKV radio z vodoravno polarizacijo).

6.14 - Beverage ne more imeti snopa v smeri žice zaradi sin(theta) tokovnega elementa.
Lahko je pa ta snop zelo blizu osi z za dolge žice.


Poglavje 7: Huygensov izvor
---------------------------
7.1 - Odboj valovanja povzroči ploskovni tok v kovini. Slednji seva odbiti val od kovine.

7.5 - Oznako K uporabljam za ploskovni tok, ki po prestopnih pogojih daje skok H.
Podobno Km daje skok E. Za jakost točkastega električnega dipola uporabljam
oznako Ih v poglavju 3.

7.10 - D=4pi.A/lambda^2 velja samo za velike odprtine A>>lambda^2! Izotropni vir ni velik.


Poglavje 8: Valovodni lijaki
----------------------------
8.2 - Kako se koaksialni kabel lahko odpre v bikonično anteno, je narisano na
strani 6.1 - Stožčasti vod.

8.3 - Izpeljavo integracije po y naredim na tablo, ko mi znese s časom. Zadnja leta mi
ne uspe. Predvsem pa končni rezultat nima smisla, dokler ga ne narišeš kot na strani 8.5.

8.3 - Rezultat za E je zapisan tako, da je smerni diagram normiran na 1. Kar ostane,
je člen Cwh/(2/pi)). Faktor 2/pi je iz integracije kosinusnega polvala in požre -1dB
smernosti, omenjeno na strani 8.9.

8.4 - Valovodni rodovi v ceveh različnih presekov so razloženi v učbeniku Elektrodinamika.


Poglavje 9: Umetni dielektriki
------------------------------
9.9 - Opise v učbeniku sem skušal omejiti na smiselno raven. Kljub temu, da antena Yag-Uda
kar kliče na računalniško simulacijo, je bila večina uspešnih trikov načrtovanja antene
razvita z vztrajnim poskušanjem in meritvijo številnih prototipov. Računalniška simulacija
je dala dosti nesmiselnih rezultatov: pasovna širina <1%, ogromne izgube v resničnih
prevodnikih itd.

9.11 - Pravilno delujoča Yga-Uda ima tako divje spreminjajočo impedanco, da simetrirni
člen ne igra posebne vloge. Tam, kjer je impedanca Yagi-Uda stabilna, antena ne daje
smernosti niti dobitka...


Poglavje 10: Zbiralna zrcala
----------------------------
10.8 - Za risbo diska nimam prostora. Dopolnil opis v besedilu, kdaj je pojav pomemben.

10.8 - Senca nosilcev žarilca in napajalnega voda je omenjena na strani 10.3.

10.11 - Pri osnem odmiku žarilca je napaka faze v približku prvega reda kvadratna
funkcija rho**2, funkcija odmika e je tukaj nepomembna.


Poglavje 11: Skupine anten
--------------------------
11.3 - S kosinusnim izrekom računamo dve razdalji r1 in r2.

11.10 - Razlaga slike je na prejšnji strani 10.9.

11.11 - Iskanje največje smernosti nas pogosto privede v nesmisle, razložene v odstavku.

11.12 - Žal je težko stlačiti na sliko še oznako h=0.25lambda brez križanja drugih
oznak. Razpon skale sem izbral do 2.5lambda, da je razvidno še dogajanje na večjih,
neuporabnih razdaljah.

11.12 - Oznaka krivulje z odvodom nič se mi zdi bolj smiselna, ker gre za matematični
rezultat, ki pri phi=0 privede v praktični nesmisel, opisan na strani 11.10.

11.22 - Ocene dobitka narisanih skupin so nehvaležne. Dipoli so običajno pred premajhno
kovinsko steno, ki ni neskončno velika. Mikrotrakaste krpice imajo slab sevalni izkoristek
in izgube v napajalnih vodih. Na sevanje režastih dipolov precej vpliva kovinski valovod. 


Poglavje 12: Polarizacija valovanja
-----------------------------------
12.3/4 - Izraze računanja s kompleksnimi vektorji sem preveril in je vse prav zapisano.
Za študente je to na izpitu katastrofa.

12.18 - Prevod self-complementary je sebi-komplementarna.


Poglavje 13: Toplotni šum
-------------------------
13.2 - Dodal Johnson-Nyquistov šum v elektroniki na strani 13.5.

13.12 - Upam zadoščata zgleda na straneh 13.14/15? Od merskih enot uporabljam dBm
v raazličnih oblikah, kot se to danes večinoma počne. Mikrovoltom na neznani Zk
se izogibljem. Žal se MKSA merska enota dBW skoraj nikjer ne uporablja?


Poglavje 14: Uklon valovanja
----------------------------
14.3 - Pot do pravilnega rezultata, vsote cos(thetatx)+cos(thetarx) je lahko zelo
mučna, glej matematično komplikacijo v Budinovih učbenikih. Tu sem skušal
poenostaviti izpeljavo, da ostaja matematično točna in fizikalno razumljiva.

14.5 - Glej fizikalno razlago z interferenco neposrednega in uklonjenega žarka.

14.6 - Radijska vidljivost je večja od optične vidljivosti in slednja je večja od
geometrijske vidljivosti zaradi loma valovanja v zemeljskem ozračju, glej 16.5.


Poglavje 15: Uklon valovanja
----------------------------
15.2 - Črkovalnik OpenOffice zahteva "hitrostma" in ne dovoli "hitrostima".

15.5 - Pravilno je, da abs(Gamavp) ne doseže ničle, pač pa le minimum.


Poglavje 16: Zemeljsko ozračje
------------------------------
16.2 - Zenitno slabljenje je vsota (integral) slabljenja v smeri zenita skozi celotno ozračje.

16.7 - Odmevno površino majhne krogle izpeljem sigma=4pi.k^4.a^6 in tu se vsi strinjajo s k^4
in z a^6. Problem je faktor spredaj: v SCI člankih sem našel pi, 2pi, 4pi, 7pi, 9pi in še
mogoče kakšno vrednost vmes, vse brez izpeljav. Na koga se lahko zanesem? Vremenarji, ki to
vsak dan merijo, uporabljajo faktor 4pi kot v moji izpeljavi. Uporabljajo tudi enak
dielektrični faktor, kot ga jaz izpeljem v moji zbirki vaj iz elektromagnetike.

16.19/20 - Vse tri frekvence fp, MUF in LUF razložene z zgledi.

16.21 - Nepredvidljive in nesmiselne zakasnitve v internetu so večinoma posledica šlampastih
protokolov in slabe programske opreme. Lomni količnik svetlobnega vlakna nosi kvečjemu
manjši del krivde, vsekakor manj kot časovno zamudni (majhna pasovna širina, FEC in ARQ)
prenos preko ionosfere. Razprava v nobenem primeru ne sodi v učbenik o razširjanju valov.

16.24 - Žiromagnetna rezonanca v ionosferi se nanaša na krožno gibanje prostih elektronov.
To ni vrtenje elektronov okoli lastne osi (spin). Prosti elektroni niso vezani na jedro
kakršnegakoli atoma.


Poglavje 17: Večpotje in presih
-------------------------------
17.8 - Zveza deluje pri E>Emin. Izpad se zgodi pri E<Emin. p(E) sta pri majhnih E premici
za Rayleigha in Riceja. Rayleigh je najslabši primer, največja verjetnost izpada zveze.




********************************************************************************************

