﻿
Oblikovno skušam držati stvari čimbolj enostavne,
brez številčenja stani, slik, enačb, brez glave in
brez noge.

Splošno pisanje merskih enot:
okrajšane brez presledkov: 100m, 1A, 10Mbit/s
besedne s presledki: 1 leto, 2 dni



01 Uvod v elektrodinamiko

Zaenkrat popravljeno, bom pa uvod še razširil,
rad bi dodal Željeznovov zgled sile med vodnikoma



02 Telegrafska enačba

Uporabljam R/l.delta_z, da je skladno potem z R/l.dz

Mogoče pisati (R/l).delta_z?

Popravil izraze na Rk, dodal enačbo za i(z,t)

Zapisal W/l(z,t), upam razumljivo?



03 Odboj in zvonjenje

Prestavil celo poglavje na karakteristično upornost Rk.

Naslov pustim nespremenjen, ker še nisem povedal,
kako do odboja sploh pride.

Pustil izraz "v svetu električnih tokov in napetosti",
ker mostiča za zvočno valovanje ne znam narediti.

Pri mostiču pustil izraze "končno in preprosto izvedljvo",
ker se mi to zdi pomembno v primerjavi z neskončno ali nič.

Pustil nespremenjeno "Pripadajoča energija se kopiči kot
energija električnega polja v kapacitivnosti voda in kot
magnetna energija v induktivnosti voda."



04 Frekvenčni prostor in kazalci

Tega zaenkrat ne predavam. Po odgovorih, ki jih dobim na
tihih vajah, študenjte napišejo prav neverjetne kozlarije,
mora biti v knjigi in verjento bo treba najti čas za to tudi
na predavanjih. Sam sem pristaš Fourierja. Laplace mora
biti noter, ker drugod ni reda, še na Wikipediji je
enkrat jwC in drugč sC, kaj potem rečem študentu?
Vsi moji študentje znajo meriti absolutno fazo, le meni
nočejo zaupati, kako se to naredi.
Fiziki ne razumejo niti kazalcev, kaj šele faze, za njih
obstajata samo osciloskop in časovni prostor.


05 Smithov diagram

Upoštevano skoraj vse.



06 Vektorji in koordinatni sistemi

Mi je bolj všeč "zmnožena" kot "produktna".

Bi rad imel opravičilo: "da poenostavi opis in
računanje z vektorji".

Descartes je izumil koordinatni sistem veliko prej,
kot so izumili MKSA...

Na predavanjih grem celo obratno smer, najprej zemljepis
in šele nato formalni Lame. Upam se študentom približam?

Valjno-eliptični koordinatni sistem potrebujem za izračun
izgub v trakastem vodniku na koncu predmeta.



07 Odvajanje skalarnih in vektorskih funkcij

Upoštevano skoraj vse. Imam pa nekaj vprašanj zate:

Nablo pišem z vektorskim znakom. Je to sploh potrebno,
ker je Nabla vedno vektor in nima nobenega pomena kot
skalar?

Vektorsko ničlo v nadaljevanju pišem kot navadno ničlo
brez vektorskega znaka, ker isto počnemo na tabli.
Povrhu se bojim, da iz vektorske nič nastane vektor o
(črka).

Integrale rišem dvojne in trojne v učbeniku, kjer me
to nič ne stane. Rad bi pa poudaril dve ali tri dimenzije
seštevanja. Na tablo pa rišem eno samo kvako za katerikoli
integral, ker sem preveč len za karkoli drugega.



08 Maxwellove enačbe

Integralno obliko ponavljam za strokovnjake, fizike,
računalničarje itd, ki tega mogoče niso slišali v
takšni obliki, če so sploh karkoli slišali...

Meni gre dlaka pokonci, ko prav v vsaki razlagi anten za
radioamaterje narišejo stojni val napetosti na antenski
žici. Zato se tu grem križarsko vojno in vztrajam pri
temu, da definicija napetosti ni vedno smiselna oziroma v
marsikaterem primeru napetost sploh ne obstaja. Povedano
preprosto, če konici tipalk mojega voltmetra kratko
sklenem in kazalec ni na nič, tam napetost ne obstaja.
Torej v bližini kakršnekoli antene. V hišici RTV
postojanke na hribu z unimerjem ne moreš pomeriti niti
omrežne napetosti 230V, kar poskusi, če ne verjameš!

Moja definicija: napetost je tisto, kar kaže voltmeter.
Če voltmeter ne kaže nič pametnega, ponovljivega oziroma
ga nimam kam priključiti, tam napetost ne obstaja.
Iz nesmiselnih definicij napetosti sledijo še drugi nesmisli.
Na primer karakteristična impedanca mikrotrakastega voda:
za pametne ljudi obstaja samo ubogi TEM približek zelo
omejene veljavnosti, bedaki pa to znajo izračnati še na
tisoč drugih načinov in dobijo tisoč različnih rezultatov,
ki so povsem neuporabni.



09 Vektorski potencial

Tu so težave z bolj resnimi knjigami o antenah, valovodih,
rezonatorjih itd. Tam vsi (vključno z našim Budinom!) pridno
računajo z dvemi različnimi vektorskmi potenciali:
vektorski potencial tokov elektrin A in
vektorski potencial tokov magnetin F.
Jasno uporabljajo tudi pripadajoči par skalarnih potencialov
elektrin in magnetin.

Jaz skušam biti pošten in se neobstoječim (zaenkrat, mogoče
pade Nobelova iz kvantne fizike?) stvarem (magnetinam oziroma
magnetnim nabojem) izogibljem, če se le da.

Moram pa preprečiti zmedo v mojem učbeniku, zato izraza
"vektorski magnetni potencial" ne smem uporabljati. Mislim,
da večina ljudi danes v izogibanje zmedi ravna enako kot jaz
in uporablja izraz "vector potential" za A.

Maxwell je svoj izum A mogoče podcenjeval, danes pa kvantna
fizika pravi, da so potenciali bolj osnovna veličina kot polja.
Torej ne iščem opravičila za izbiro A! Potihem se že veselim,
da se šlampasto definiranim magnetnim veličinam lahko izognem,
pravilu leve noge in sezuvanju čevljev prav tako. Kaj je moja
antena kriva, če se je Mihcu Faradayu razsula škatla z opilki?



10 Poyntingov izrek

Upoštevano skoraj vse.



11 Elektromagnetno sevanje

Ni popravkov?
 


12 Preproste antene

Upoštevano skoraj vse.



13 Ravninski val

Na novo napisano!



14 Votlinski rezonator

Na novo napisano!



15 Kovinski valovod

Še ni napisano!



16 Vdorna globina

Še ni napisano!



17 Trakasti vodi

Še ni napisano!
