﻿
15. Kovinski valovod

Filozofsko vprašanje: kdaj uporabljati vektorsko nič in kdaj navadno nič?
V knjigi je cel kup enačb, kjer bi strogo gledano rabil vektorsko nič.
Recimo valovna enačba brez izvorov Laplace vektorE + k**2 vektorE = 0 ?
Koliko dimenzij ima vektorski nič? Etangencialni je samo 2D?

Stavke skušam še dodatno krajšati, da bi bilo bolj razumljivo. Tako
marsikateri stavek spremenim, ko ga razcepim v več krajših stavkov.

Votlovode polnimo z osušenim zrakom. Torej kompresorju sledi
patrona s silikagelom, ki se ga redno menja. Stari silikagel RTVjevci
potem reciklirajo v pečici.

Skupinsko hitrost moram razložiti z dvotonskim signalom, ker je
to dosti bolj pomemben pojem od votlovoda. V votlovodu sicer imam
preprosto razlago s cikcakanjem. Kaj pa drugje, recimo v ionosferi,
ko grem računat pogreške GPS navigacije, danes vroče vprašanje?

Električna napetost U se držim načela Werner von Siemens: Messen ist
Wissen. Če dajeta integral ali meritev neponovljiv rezultat, napetost
zame ne obstaja.


16. Valovanje v izgubni snovi

Izraza: prevodni tok - električni tok in poljski tok - premikalni tok
bi moral uvesti že pri Amperejevem zakonu v poglavju 8. Maxwellove enačbe.
Kaj naj zdaj naredim? Popravim celo knjigo ponazaj? Izrazi vsaj v isti
knjigi naj bi bili skladni? Sam ne vem, kaj naj bi bilo boljše, ampak
v tvojem pregledu poglavja 8. Maxwellove enačbe nisi nič oporekal trem
izrazom Iprevodni, Ikonvektivni in Ipoljski?


15. Trakasti vodi

V črevastih izrazih skušam držati čista razmerja t/h oziroma w/t in
podobno. Težim k temu, da vsaka spremenljivka nastopa čim manjkrat.
Vsaj meni so stvari bolj pregledne, čeprav višje. Pri prepisovanju
takšnih izrazov, ki jih ne moreš na hitro preveriti, se je zelo lahko
zmotiti! Tudi pri računanju na kalkulator se z manj spremenljivkami
manjkrat zmotiš.

Razlaga porazdelitve vektorK(x) na kovinskem traku:

Na traku predpostavim konstanten tok I(z)=konst. Mojo razlago zato
oklestim tako, da imam samo električno polje v smeri z, ker edino
takšno polje poganja tok v traku v zahtevani smeri.

Takšen tok lahko v laboratorijskem poskusu dobim tako, da trak
postavim v neskončen ravninski val: vektorEo=1z.exp(-jky)
Val vpada iz smeri -y na površino traku in ima polarizacijo z.

Po osi z ni nobenih sprememb, vsi odvodi v smeri z so enaki nič.

Na traku ni nobene ploskovne elektrine sigma=0, ker je kontinuiteta
toka ne zahteva: sigma=j/we.div(vektor K)=0. Brez elektrin velja
skalarni V=0, grad V=0 in končno vektorE=-jw vektorA

Striček Einsten zahteva vzročnost pojavov. Torej mora C(u) v izrazu
za vektor H izkazovati vsaj zakasnitev kot funkcija u. Učinek traku
se sme širiti v prostoru kvečjemu s hitrostjo svetlobe.

Mojo razlago sem skušal kar se da oklestiti. Skušam pa biti previden,
da se kje ne zakoljem. Nekaj sem zdaj dopolnil.
