Zdravo Matjaž!

Pošiljam še komentarje učbenika ELD, ki so se mi nabrali tekom zadnjih let. Nekaj izmed zabeleženih stvari ste z vmesnimi posodobitvami že popravili, ostalo mi je še:


Stran 2.6: Dodal bi še rešitev telegrafske enačbe za tok.

Stran 3.7: Pred zglede z računalniškimi vodili bi dodal še preprostejši zgled z navadnim stikalom napajanja vezja in nekaj nasvetov za prakso: Je v enosmernem vezju bolje prekiniti plus ali minus? Je pri stikalu napajanja RF čipov iz raznih občutljivih materialov kdaj drugače?

Stran 5.7: Na graf stojnega vala bi vrisal še napredujoči in odbiti val, da se vidi da gre za vsoto dveh harmoničnih valov.

Stran 8.3: Na koncu stavka "Znotraj prevodnika je gostota prevodnega električnega toka J povezana z električno poljsko jakostjo E preko specifične prevodnosti γ,", bi dodal "v enaki obliki kot zapišemo Ohmov zakon: J=γ*E" - oziroma bi nekje omenil diferencialno obliko Ohmovega zakona.

Stran 12.1: Pri opisu anten bi za boljšo fizikalno predstavo nekje dodal, da "so fizične izmere anten na obeh koncih zveze in valovna dolžina vedno primerljivega fizičnega velikostnega reda". Meni je pri predstavi na začetku študija pomagala tudi groba razlaga, da "X žarke sevajo atomi, gama pa njihova jedra". Še eno vprašanje na to temo, ki sem ga od študentov slišal, je "Kako izgleda optična antena?".

Stran 14.2: Dopisal bi, kje je pri laserju katoda in kje anoda. Morda bi v učbenik ELD sodila tudi definicija katode in anode? 

Stran 15.2: Dodal bi tabelo prvih nekaj najpomembnejših rodov v pravokotnem valovodu.

Stran 15.3: V odstavku, kjer piše da je kovinski valovod visokoprepustno sito, bi dodal praktičen zgled, ki se ga spomnim še iz naših predavanj Elektrodinamike, kjer ste dejali, da je kovinski valovod (kovinska cev) očitno HPF, preprosto "ker se skozi vidi". To je praktičen domači zgled, ki ga pozna vsak!

Stran 15.11: Pri zgledu okroglega valovoda bi dodal še prerez problema z označenim koordinatnim sistemom, kot je par strani prej pri pravokotnemu. Tudi pri okroglemu valovodu bi dodal tabelo prvih nekaj rodov.


Od snovi predlagam še:

- Primerjavo enačb polja E in H dualnih primerov tokovnega elementa in zanke (enačbe bi izpisal v celoti eno nad drugo, z označenimi in razloženimi razlikami posameznega polja, morda se kje "vidi" relativistika?).
- Podobno, kot je v učbeniku ARV poglavje namenjeno meritvam anten, bi bilo pri ELD lahko poglavje namenjeno opisu spektralnega analizatorja in merjenju ozkopasovnih ter širokopasovnih signalov z njim (pravilno povprečenje in merjenje pasovne širine) - lahko se povzame iz knjige RK.
- Razlago mešanja rodov v mikrovalovni pečici in reverberančni komori (pri Antenah je opisana samo meritev z reverberančno komoro). 
- Razlago dielektričnega gretja.
- Razlago Faradayeve rotacije polarizacije (tudi tega pri Antenah ni, pri OK le omenjeno, lahko bi dodali še bazično razlago pojava).


En zelo uporaben open source Python programček za animacijo EM valovanj v snoveh z različnimi lastnostmi je EMANIM, sem ga že večkrat omenjal. Mislim, da bi prav študentom ELD prišel zelo prav. Dodal bi ga v ELD direktorij na strežniku, morda omenil na predavanjih.

Lep pozdrav,
Peter


Živijo Peter,
bom poskusil tudi tukaj odgovoriti med tvojimi komentarji:
 
 
On Tue, 04 Sep 2018 15:50:20 -0000, Miklavčič, Peter <Peter.Miklavcic@fe.uni-lj.si> wrote:
 
Zdravo Matjaž!
 
 
Pošiljam še komentarje učbenika ELD, ki so se mi nabrali tekom zadnjih let.
Nekaj izmed zabeleženih stvari ste z vmesnimi posodobitvami že popravili, ostalo
mi je še:
 
 
 
Stran 2.6: Dodal bi še rešitev telegrafske enačbe za tok.
 
Je napisana na strani 2.8.
 
Stran 3.7: Pred zglede z računalniškimi vodili bi dodal še preprostejši zgled z
navadnim stikalom napajanja vezja in nekaj nasvetov za prakso: Je v enosmernem
vezju bolje prekiniti plus ali minus? Je pri stikalu napajanja RF čipov iz
raznih občutljivih materialov kdaj drugače?
 
Mislim, da zadoščata sliki na straneh 3.4 in 3.6.
V vozilih je večinoma ozemljen minus. Poštarji imajo vedno ozemljen plus.
Mogoče je odgovor v kemiji: kaj naj uniči korozija, napeljavo ali
strukturo? Kar je bil moj fotoaparat na dežju, se vklaplja sam od sebe
in kar tako izprazni baterijo. Ga še nisem uspel osušiti!
 
Stran 5.7: Na graf stojnega vala bi vrisal še napredujoči in odbiti val, da se
vidi da gre za vsoto dveh harmoničnih valov.
 
Brez izgub sta amplitudi napredujočega in odbitega vala konstanti, torej
manj zanimivo kot na strani 5.8.
Tu bi bilo lepše zaporedje slikic, kako se sinusni val plazi pod ovojnico
stojnega vala. Mogoče napisati program v Pythonu, da to res natančno nariše?
Samo da ne rata preveč obsežno?
 
Stran 8.3: Na koncu stavka "Znotraj prevodnika je gostota prevodnega
električnega toka J povezana z električno poljsko jakostjo E preko specifične
prevodnosti γ,", bi dodal "v enaki obliki kot zapišemo Ohmov zakon: J=γ*E" -
oziroma bi nekje omenil diferencialno obliko Ohmovega zakona.
 
Mogoče res dodati v oklepaju (Ohmov zakon)?
 
Stran 12.1: Pri opisu anten bi za boljšo fizikalno predstavo nekje dodal, da "so
fizične izmere anten na obeh koncih zveze in valovna dolžina vedno primerljivega
fizičnega velikostnega reda". Meni je pri predstavi na začetku študija pomagala
tudi groba razlaga, da "X žarke sevajo atomi, gama pa njihova jedra". Še eno
vprašanje na to temo, ki sem ga od študentov slišal, je "Kako izgleda optična
antena?".
 
Hm, fluorescenta žarnica je milijonkrat večja od svoje valovne dolžine,
Teslov transformator pa desetitsočkrat manjši?
 
Stran 14.2: Dopisal bi, kje je pri laserju katoda in kje anoda. Morda bi v
učbenik ELD sodila tudi definicija katode in anode?
 
Anoda in katoda sodita v osnove elektrotehnike. Žal so od tam izrinili
fiziko in kemijo. Kar ni več pokojnega prof. Dobevca, v Ljubljani ne
smemo več učiti baterij!
 
Stran 15.2: Dodal bi tabelo prvih nekaj najpomembnejših rodov v pravokotnem
valovodu.
 
So skicirani na strani 15.9.
 
Stran 15.3: V odstavku, kjer piše da je kovinski valovod visokoprepustno sito,
bi dodal praktičen zgled, ki se ga spomnim še iz naših predavanj Elektrodinamike,
kjer ste dejali, da je kovinski valovod (kovinska cev) očitno HPF, preprosto "ker
se skozi vidi". To je praktičen domači zgled, ki ga pozna vsak!
 
Mogoče lahko zabaven zgled ostane za predavanja? Sicer bo študentom dolgčas?
 
Stran 15.11: Pri zgledu okroglega valovoda bi dodal še prerez problema z
označenim koordinatnim sistemom, kot je par strani prej pri pravokotnemu. Tudi
pri okroglemu valovodu bi dodal tabelo prvih nekaj rodov.
 
So skicirani na strani 15.9.
 
 
Od snovi predlagam še:
 
 
- Primerjavo enačb polja E in H dualnih primerov tokovnega elementa in zanke (enačbe
bi izpisal v celoti eno nad drugo, z označenimi in razloženimi razlikami
posameznega polja, morda se kje "vidi" relativistika?).
 
Dualnost bi rajši pustil za antene. Celo tam imajo študentje težave
z razumevanjem. Lani sem se skliceval celo na Unobtainium na planetu
Pandora, če seveda mulci gledajo film Avatar?
 
- Podobno, kot je v učbeniku ARV poglavje namenjeno meritvam anten, bi bilo pri
ELD lahko poglavje namenjeno opisu spektralnega analizatorja in merjenju
ozkopasovnih ter širokopasovnih signalov z njim (pravilno povprečenje in
merjenje pasovne širine) - lahko se povzame iz knjige RK.
 
To bi moral Aljaž vključiti v priročnik za vaje Elektrodinamika.
V učbeniku Elektrodinamika je osnovam namenjeno poglavje 4. in že zaradi
tega je bilo na faksu godrnjanje. V opravičilo sem navedel, da bolonja dobi
štdente iz drugih faksov, ki niso imeli osnov elektrotehnike.
 
- Razlago mešanja rodov v mikrovalovni pečici in reverberančni komori (pri
Antenah je opisana samo meritev z reverberančno komoro).
 
Mogoče spet na vajah, Aljaž? Za predavanja je snovi itak preveč!
 
- Razlago dielektričnega gretja.
 
Ohmov zakon sodi v osnove elektrotehnike, ne smem drugim v zelje.
 
- Razlago Faradayeve rotacije polarizacije (tudi tega pri Antenah ni, pri OK le
omenjeno, lahko bi dodali še bazično razlago pojava).
 
Faradayevo sukanje je izpeljano v knjigi antene, strani 16.23-26
 
 
En zelo uporaben open source Python programček za animacijo EM valovanj v snoveh
z različnimi lastnostmi je EMANIM, sem ga že večkrat omenjal. Mislim, da bi prav
študentom ELD prišel zelo prav. Dodal bi ga v ELD direktorij na strežniku, morda
omenil na predavanjih.
 
Lahko ob priliki pogledava skupaj?
 
Lep pozdrav,
 
Peter
