
Popravki učbenika Elektrodinamika
---------------------------------


00_Vsebina:
Seznam: Popravljeno oštevilčenje strani.
Zahvala: Popravljen sklon imen.

01_Uvod:
Stran 1.1: V učbenik sem nameraval vgraditi preprosto razlago
magnetnega polja iz Lorentzovih skrčkov, kot je nam študentom
to izpeljal prof. Željeznov pred štirimi desetletji (glej
priloženo sliko Sila.png). Žal se Sinigoj s to razlago ne strinja,
mi je poslal dosti bolj zakompliciran članek na isto temo, kar
je pa preobširno za ta učbenik.
Stran 1.2: Pustil Sonce z veliko začetnico. Izogibam se preveč
navedbam naprej/nazaj, se mi zd obremenjujoče.
Stran 1.3: Skušal upoštevati večino oblačkov. Rešitev diferencialnih
enačb pripelje do integralov za zakasnjene potenciale, torej zelo
nazorna pot v relativistiko!
Stran 4.1: Kot zaključek uvoda se mi zdi ok, če študentje sploh
pogledajo uvod?

02_Telegraf:
Stran 2.1: Malenkostnim>navideznim.
Stran 2.2: Dodano: kjer je rho oddaljenost od osi kabla.
Stran 2.3: Dodano: ,kot sta trakasti dvovod in koaksialni kabel,
Dodano: daljšega voda.
Stran 2.4: Zamenjano: potreben>smiseln drugačen.
Stran 2.5: Obdržim krajše stavke zaradi razumljivosti.
Stran 2.6: Razbil dolg satek "Rešitev z razliko..." v dva krajša.

03_Odboj:
Stran 3.1: Dodano: enosmerni.
Stran 3.2: Dodano: (ob dogovorjeni  Rk voda).
Stran 3.3: Dodano: Rešitev sistema enačb vozliščnih potencialov
mostiča se v primeru Rg=Rv=Rk poenostavi v:
Zamenjano: torej>hkrati.
Stran 3.5: Zamenjano T>T=l/v (velikostni razred T~1us pri l=200m in v~2.10^8m/s).
Besedilo opisuje dve neodvisni, različni vezji: prvi primer samo
nezaključen prenosni vod, drugi primer samo koncentrirana gradnika L in C.
Nobeden od njiju ni enakovreden nalogi iz OE, saj vsi trije primeri
zanemarjajo izgube. Obravnava izgub sledi.
Stran 3.8: Dopolnil risbo vodil z dušilnimi in zaključnim uporom.
Stran 3.9: Dodano: pa, vejica. Zamenjano: zato>da.

04_Kazalec:
Stran 4.2: Dodano: vejica.
Stran 4.3: Dodano Z=R+jX in Y=G+jB.
*** Dodana obširna razlaga o predznaku faze in predznaku j (novo številčenje strani).
Stran 4.4: Vemf je tako nerodno izbrana merska enota, da rajši ne razširjam
besedila, sem jo pa dolžan omeniti.
Stran 4.5: Dodano: podčrtano U in I, oziroma črtic, pogosto,
Kompleksni vektor ni pravilen nadomestek za kazalec! Zgledi:
Dolžina l je realni skalar.
Hitrost v je realni vektor.
Napetost U je skalarni kazalec.
Dodano: sqrt(E.E*).
Izmenični voltmeter uporablja različne merske enote! Osciloskop pokaže Vpp!
Stran 4.6: Dodano: deltafi=deltaomega.t>10rd~573stopinj~1.59ciklov.
*** Dodana obširna razlaga o izvedbi kazalčnega voltmetra (novo številčenje strani).
Stran 4.8: Dodano: pri izračunu aNp, odstavek, Na primer, idealni brezizgubni
transformator impedance lahko celo ima ojačanje ali pa slabljenje v zapisu z Nepri!
Stran 4.9: Dodano ,ki niso neimenovana razmerja, neimenovano, Pref=1.333E-14W,
Dodan odstavek: Povprečna moč <P> in efektivne merske enote, na primer [Veff],
so natančno definirani s toplotnim učinkom tudi takrat, ko signali niso
harmonski oziroma veličine niso skalarji. Na primer, povprečna moč povsem
naključnega šuma <Pn>. Drug pogost primer, efektivna električna poljska
jakost E[Veff/m] (realni skalar!) poljubne vektorske funkcije E(t).

05_Smith:
Sinigoj je oporekal potrebnosti poglavja 4, meni pa se je zdelo nujno
stvari ponoviti, ker v bolonjski mineštri niso vsi slišali za
Osnove Eelektrotehnike! Zato nekaj podvajanja tudi v poglavju 5.
Stran 5.1: Dodano: zapisa.
Stran 5.2: Skladno s časovnim prostorm najprej z izgubami in potem brez.
Stran 5.4: Žal zmanjkuje časa pri samem predmetu, zato je tudi opis Smithovega
diagrama v učbeniku okrnjen. Nekoč je bil to en cel predmet cel semester,
danes tega nimamo več. Zakaj je treba elektrotehniko izriniti iz naših
učnih programov, ne vem?
Stran 5.6: Celotno knjigo skušam pisati jedrnato, da ni nepotrebnega
ponavljanja niti ne-nujnih oznak, kot so oštevilčenje enačb ali
oštevilčenje in poimenovanje slik. Sicer se število strani knjige
podvoji in kar je še slabše, nepotrebno otežuje snov. Žal je mnogo
učbenikov napisanih z goro takšne navlake.
Prestavljena enačba.
Stran 5.10: Dodano: klicaj.
Stran 5.11: Pokojni prof. Budin je napisal celo knjigo o mikrovalovnih
pasivnih vezjih, vključno s sklopniki. Žal so pripadajoči predmet ukinili,
še preden sem jaz študiral na FE!

06_Koordinate:
Stran 6.1: Dodan odstavek z razlago drugačnih oznak vektorjev.
Dodano: skalarni in vektorski produkt.
Stran 6.8, 6.8, 6.11: Popravljene napake v enačbah iz LibreOffice.

07_Odvodi:
Stran 7.1: Predelano besedilo: Vektorsko funkcijo lahko zapišemo po komponentah.
Odvajanje treh komponent po treh koordinatah daje skupaj devet različnih odvodov.
Fizikalni pomen je vprašljiv, saj rezultat fizikalne naloge ne sme biti odvisen
od izbire koordinatnega sistema, ki je samo računski pripomoček?
Stran 7.2: Grem obratno pot od matematikov. Matematiki si izmislijo izračun
izvornosti in iz njega dokazujejo Gaussov izrek. V fizikalni nalogi potrebujem
funkcijo, ki izpolnjuje Gaussov izrek in jo moram še izračunati.
Isto za vrtinčenje: matematiki rot>>>Stokes, fizikalna naloga Stokes>>>rot.

08_Maxwell:
Stran 8.1: Maxwell je svoje izsledke sestavil v kakšnih 20 skalarnih enačb!
Heaviside je to skrčil v tri vektorske enačbe. Pokojni prof. Budin je
vedno poudarjal, da četrta enačba, Gauss za magnetno polje, neposredno sledi
iz izračuna izvornosti Faradayevega zakona div(rotE)=0=-jwdiv(B) in zato
ni samostojna enačba, ki bi opisovala karkoli novega. Brez fizikalno
neobstoječih magnetnih nabojev je Gaussov zakon samo eden. Glej stran 8.5
prvi odstavek.
Stran 8.3: Dodano: J(r)=gamaE(r) (ohmov zakon v diferencialni obliki)
Stran 8.4: Popravljeno: Lastnosti homogene snovi niso odvisne od položaja r.
Lastnosti izotropne snovi niso tenzorji.
Stran 8.5: ne želim prehitevati z razširjanjem valovanja, to mora slediti
iz izpeljav!
Stran 8.7: študentje valovne enačbe niso srečali še nikjer. Srečali pa so
se z nalogo, kako iz izvorov izračunati polje. Neposredni valovni enačbi za
E in H nista najboljša pot, kar je v izpeljavi nakazano.
Dodana vejica.

09_Potencial:
Stran 9.2: Dodano: lahko.
Izvornost vektorskega potenciala div(A) zaenkrat ni določena...
Izvornost div(A) moramo izbrati, ker je od nje odvisno nadaljnje računanje.
Izbira je nekaj drugega kot pa zapis!
Stran 9.3: Dodano: Valovno število k pove, kako hitro se faza spreminja z
razdaljo v prostoru brez izgub, povsem enakovredno kot v eno-dimenzijskem
prenosnem vodu brez izgub.

10_Poynting:
Stran 10.4: Dvojina: ne daje nobenega rezultata, saj sta vektorja v skalarnem
produktu pravokotna med sabo.
Stran 10.6: Dodano: izven ozračja, približno v enačbah.

11_Sevanje:
Stran 11.3: naslov Zveznost toka in elektrine se mi zdi pomemben, da
izrecno poudarim pomen prejšnjih dveh poglavij v knjigi.
Stran 11.6: naslov Sevanje moči se mi zdi na mestu.
Stran 11.9: Gulielmo>Guglielmo.

12_Antene:
Stran 12.1: Dodano: oziroma sprejemala sevanje.
Dodano: ,ki so za naloge sevanja najprimernejše.
Stran 12.2: Popravljeno: v primerjavi z oddaljenostjo točke opazovanja polja
Stran 12.4: Dodano: je sorazmerna kvadratu vsote tokov v vseh ovojih oziroma kvadratu števila ovojev
Dodano: Večanje števila ovojev žal prinaša višjo induktivnost L in daljšo žico z višjo upornostjo RCu. 
Spremenjeno: Feromagnetno jedro žal povečuje induktivnost L in dodaja lastne izgube.
Stran 12.5: Dodano: ,kar poenostavlja izračun polja iz potencialov.
Stran 12.6: Dodana vejica.
Dodano: na primer
Stran 12.8: Popravljeno d<<lambda in w<<lambda
Popravljeno ko>>>kjer
Popravljeno d'>lambda/2 in w'>lambda/2
Stran 12.9: Dodano točno rešitev
Stran 12.11: Popravljeno: najmanj>>>vsaj
Dodan odstavek.
Dodano: pogosto
Popravljeno: Brez podatka o spremembi voda se del valovanja ne odbije

13_Zarek:
Stran 13.4: Dodan simbol nabla.
Stran 13.5: Posodobljena definicija merskih enot MKSA 2019.
Stran 13.9: Popravljeno: arabskim>>>perzijskim.
Stran 13.11: Dodano: Torej lomljeni val ni več ravninski val. Še vedno pa potuje vzporedno
z mejo in nosi del energije.

14_Votlina:
Stran 14.1: Dodano: S tem ustvarimo tako imenovan Fabry-Perotov rezonator,
ki predstavlja primer votlinskega rezonatroja.
Stran 14.2: Dodano: v primeru HeNe laserja
Stran 14.3: Popravljeno: določa tako prostorske lastnosti (prečna koherenca) kot
spektralne lastnosti (vzdolžna koherenca) svetlobe 
Stran 14.4: Dodano: za vidno svetlobo, kar je
Stran 14.5: Dodano: Osnovni rodu nihanja opisane pravokotne votline označimo s TM110.
Takšna oznaka rodu pomeni prečno magnetno polje na os z, en hrbet stojnega vala v
smeri x, en hrbet stojnega vala v smeri y in nič hrbtov stojnega vala v smeri z.
Stran 14.10: Popravljena slika Valjni rezonator.

15_Valovod:
Stran 15.5: Popravljene oznake w1,w2>>>wA,wB.
Stran 15.9: Dodano: do sklopa med različnimi rodovi v navidezni zaporedni
vezavi cevi malenkostno različnih prerezov.
Dodano: pripadajoče popšačenje večpotja.
Dodano: Na primer, razširjen odsek cevi dopušča rodove, ki jih ožja odseka pred njim
in za njim ne dopuščata. Valovanje teh mejnih rodov je ujeto v širši odsek, ki se
obnaša kot votlinski rezonatorr, ki odžira moč rodovom nižjih redov.
Popravljeno: Višji valovodni rodovi lahko nenamerno ali namerno povzročijo tudi odklon
glavnega snopa in preoblikovanje smernega diagrama antene, valovodnega lijaka.
Stran 15.15: Pojasnjen približek za koaks s tanko žilo. 
Dodana obširna primerjava lastnosti koaksialnega kabla, kovinskega valovoda in
dielektričnega valovoda (svetlobnega vlakna).

16_Izgube:
Popravljene navednice.

17_Trak:
Popravljene navednice.



*********************************************************************************************************

